Ko so Štajerci zjutraj sedli na motorje in pomotoma pritisnili na gumb za prikaz temperature, so se začeli spraševati: »Pa zakaj se dela zaključno vožnjo sredi zime?«. Bilo je šest stopinj. No pa ker so to jekleni možje (in žene, čeprav hodijo na »moške« izlete) so se urno podali proti zbornemu mestu na Brezovici. Z nekaj litri vrelega čaja so svojo telesno temperaturo dvignili za kakšno stopinjo, usta pa so jim tudi toliko odmrznila, da so se vsaj lahko začeli pogovarjati z Gorenjci in člani Osrednje Slovenije. Vsi smo hvalili vremenarje, kako so zadeli napoved in se v prelepem sončnem jutru podali proti Postojni. In glej ga zlomka. Že na Vrhniki je zmanjkalo sonca. No saj je samo slučajno, smo se tolažili. V Postojni smo v “Bazi” pobrali ostale člane Osrednje slovenije ter Posavce in že smo brzeli proti morju, kjer nas bo čakalo sinje modro nebo, prijatelji iz GWC Primorske, refošk, pršut, tartufi … Vse je bilo tam, le sinje modrega neba ne. Smo rekli da bomo pisali na televizijo, naj vreme spet napoveduje Trontelj. Če že vremena ne zadane pa vsaj odlično oceni politično situacijo.

Prestop meje je bil po običaju enostaven, saj se toliko vozimo v Istro, da se že tikamo z vsemi cariniki in mejnimi policaji. Lepa panoramska vožnja, ki jo je pripravil Vili, nas je pripeljala na razstavo Tartufov v Livade. Tam smo bili prava atrakcija, saj je poplava Goldwingov pritegnila več pozornosti obiskovalcev, kot pa sami tartufi. Takoj smo kupili kozarce in začeli s poskušino dobrih istrskih vin, ob tem pa jedli dobrote z dodanimi tartufi.  Čas v takih trenutkih prehitro teče in že smo bili na svojih “konjičkih” ter na poti naprej v Tinjan, na mednarodno razstavo pršuta. Razstavljalcev je bilo res veliko in če si pri vsakem samo poskusil pršut, si se ga dobro najedel. Nekateri so nakupili pršuta in sira za domov, ker ga seveda v Sloveniji nimamo in s tako preobre-menjenimi motorji smo se odpeljali v Poreč na kavico. Parkiranje na glavnem trgu, je spet pritegnilo pozornost vseh (na srečo ne policajev). Prijeten sprehod po Poreču, za nekatere obiski trgovin, kavica in že smo bili na poti v Slovenijo.

Zaključna vožnja 2012

Dan je minil prehitro, smo si bili vsi edini, ko smo na Brezovici zvečer jedli tako težko prislužene čevapčiče, ki smo jih pogrešali že od Fish picnika. Hvala Vili ! Lepo zaključno vožnjo sezone 2012 si nam pripravil in to nalogo ti bomo še prepustili. Se vidimo na motorjih v naslednji sezoni. Pa saj bo to takoj.

8