Izlet GWC Primorska v Bolgarijo
Toliko lepega in doživetega na 4100 km dolgi poti, da bi si potovanje v Bolgarijo zaslužilo natančnejši zapis dnevnika, kot ga imate pred seboj. Se bom potrudil čez zimo. Za naprej pa obljubim, da bom dnevnik v podobnih primerih pisal redno in sproti že na samem potovanju.
Kak dan pred odhodom, smo se Primorci prešteli in dogovorili; V petek prva skupina: Aleš, Laura, Branko, Robi, Mateja, Nevenka in Vlado. V soboto pa še Radovan, Tatjana, Vili, Zofija, Samo, Laura, Dušan in Bojan. Skupaj 9 motorjev. Člani ostalih klubov iz Goldwing zveze Slovenije, so se odpravili na sever, proti Irski in Angliji. Žal, vsi povsod naenkrat ne moremo bit.
Proti Vidinu (Bolgarija), kjer se bo v nedeljo začela Bolgarska tura, imenovana Terra Incognita, naredimo krajši ovinek in zavijemo z AC že v Rumi. Čez Fruško goro in Novi Sad pripeljemo v Zrenjanin. Tam nas čakata Rineo z ženo, ki nam skupaj z žlahto pripravita super sprejem. Prava vojvodinska žurka. Tudi trubačev ni manjkalo. V soboto pa še obisk tamkajšnjega moto zbora. Še ena velika žurka, ogromno ljudi in dogajanja.
V nedeljo zjutraj pakiranje in odhod. Aleš, Rineo in Branko proti domu, ostalih 6 motorjev proti Bolgariji.
Trening in ogrevanje za vožnjo po slabih cestah smo imeli že prejšnji dan čez Fruško goro v Srbiji. Pa ni pomagalo. Ampak, Goldwingi so res dobri motorčki,… kaj vse niso vzdržali
v naslednjem tednu! Pa nobene kalvarije. Le Čeha je pripeta prikolica na strmem klancu v ovinku stresla z motorja. Pa nas je bilo dovolj zraven, da smo prikolico, motor, voznika in sovoznico postavili spet na noge. Rezultat: podrsan lak in polomljena stopalka. In čehova taka jeza, da si je že prvi dan izbral svoje in lepše ceste in si nato ves teden hladil jezo v Črnemu morju in se nam pomirjen spet pridružil šele zadnji dan v Sofiji. Po kakšnih pokrajinah smo se vozili, sem si ogledal šele na fotografijah, ki jih je Tatjana pridno fotkala med vožnjo. Jaz pa sem medtem le gledal v tla pred seboj in se poizkušal izogibati luknjam, kaj luknjam, jamam. Ni vedno uspelo. Tudi ne na cestah z novopreplastenim asfaltom, saj pokrovi od jaškov na cesti niso povišani na nivo nove plasti asfalta, ampak se z vsako preplastitvijo bolj poglabljajo, kar pa večinoma spregledaš.
Bolgarski prijatelji: Ivo, Paco, Niki in Hristo in zadnji dan še ostali člani GWCBG ter njihove žene, so nas super sprejeli. Sami fajn ljudje. Odlično smo se ujeli od prvega trenutka pa do konca. Vseh sedem krasnih dni.
Bolgarija je bogata država tako po kulturi, svoji dolgi in pestri zgodovini, kot po naravnih lepotah. Drugega bogastva (€) žal ni videti. Prometa skorajda ni. Le v večjih mestih nekoliko več, tam se opazi tudi boljše in dražje znamke avtomobilov, ampak daleč od prometnih kaosov, ki se dogajajo v večjih evropskih mestih, pa tudi pri nas. Vzrok je verjetno že tako majhno število avtomobilov in seveda cena goriva, ki je kljub slabemu standardu le nekaj centov nižja kot v Sloveniji.
Kje vse so nas vozili in kaj vse razkazali ne bi na dolgo opisoval. Tega je bilo preveč. Lahko le strnem v eno besedo: Odlično. Oglejte si foto galerije. Kaj več o zgodovini in kulturi Bolgarije si lahko pogledate tukaj.
Kaj vse smo pa mi videli in kje vse smo bili, pa tukaj.
Skratka, bolgarski prijatelji so nas dobro razvajali. Kljub vročini, ki se je čez dan dvignila do 40 in več stopinj celzija in prepeljanih čez 300 km dnevno, smo imeli zvečer še dovolj energije, 
da smo uživali v bolgarski kulinariki s primernimi tekočimi dodatki. Prenočitve so bile organizirane na odličnih lokacijah in hotelih. Spočiti in naspani smo z lahkoto vsako naslednje jutro nadaljevali potovanje. Sedem dni je minilo kot bi mignil.
Slovo so nam pripravili z zaključno žurko v Sofiji. Polna miza jedače in pijače, potem pa so to na mizah zamenjale plesačice, pa tudi kakšen iz družbe se je ojunačil. Lep večer s plesnim programom, podelitvijo spominskih plaket udeležencem, sovoznicam še dišeča pozornost… Sprejeli smo še povabilo bolgarskih prijateljev za jutranji ogled Sofije, mesta, ki si ga je v vsej svoji zgodovini lastilo veliko narodov: od Bizantincev, Tračanov, Turkov, Rimljanov in Rusov, pa še koga. Mogočen in urejen center mesta z mogočnimi zgradbami in cerkvami, no, saj je v preteklosti Sofija bila kulturni center tega dela sveta. Za konec smo se povzpeli še v hribovje 1300 m nad mestom. Ob kavici in razgledu razsežnosti 7000 let starega in drugega najstarejšega mesta v Evropi, kjer živi 1.300.000 prebivalcev, smo se pozdravili in si obljubili na svidenje 2013 na Terra Icognita – jug.
V nedeljo zgodaj popoldne smo se pozdravili še Primorci med seboj. Vili, Zofija, Samo in Laura so jo mahnili proti Grčiji, v Solun in čez dva dneva preko Makedonije domov. Bojan in Dušan z ženama po najkrajši poti proti Sarajevu in naslednji dan domov. Mi štirje z Robijem najprej prvi dan do Zlatibora (letno in zimsko turistično središče Srbije), drugi dan ogled Mokre noge (Kosturičev Drveni grad), pa čez Višegrad v BiH preko Goražda in Gackega do Mostarja. Od tu smo se tretji dan ob Neretvi spustili proti morju, prespali v Zadru in naslednji dan po jadranski magistrali domov.
Radovan
GW klub Primorska
