Do Calaisa je dva dni vožnje po dolgočasnih avtocestah. Nato se odločiš za trajekt, kot smo se mi, ali pa za avtovlak po tunelu pod morjem. In si tam. V deželi njenega Veličanstva. In že sledi prvi šok. Vožnja po levi. Med vožnjo moraš biti zelo zbran, posebno ko voziš v krožni promet. Teh pa je v Angliji nešteto. Pa je šlo brez zapletov, posebno zato, ker so Angleži neverjetno tolerantni. Če ga še tako lomiš na cesti, stojično počakajo, da boš svoje naredil in peljejo naprej. Nobenega hupanja, mahanja ali grdih besed. Jaz sem se vseh naučil za vsak slučaj, pa jih nisem rabil. Drugi šok doživiš, ko hočeš kaj plačati. Jemljejo v glavnem samo Funte. Evri za njih niso denar. Vsaj tako mi je rekel prodajalec na Treffnu. In tretji šok je bil, ko smo videli cene. V Angliji je vse zelo drago. Dva pomfrija v vaški gostilni 10€ !!! Vreme se stalno spreminja. Plohe so del vsakdana. Vmese je tudi sonce. To nas je zavedlo, da smo na Treffnu v Bruntingsthorpu postavili šotore. Mokre smo potem spravljali v prikolice. Vstopnina za dva na Treffen je bila 110€. Majico si moral kupiti posebej. Tudi našitek in značko, kar je bilo še dodatnih 50€. Sam prostor za kampiranje nič posebnega, razen, da smo bili na letališču. Sanitarije so bile prenosne, vendar presenetljivo zelo kvalitetne, v primerjavi s palstičnimi zabojniki na nekaterih drugih treffnih. Presenetilo je ogromno trgovin in zelo malo motorjev iz Evrope. Večina je bila iz Anglije. Angleži so uživali, saj so na vse to navajeni. Za nas je bila to izkušnja, ki je verjetno ne bomo več ponovili. Poskusite pa še drugi. Verjetno tudi samo enkrat.

21