Thassos najsevernejši grški otok. Smaragdni otok. Otok sonca. Zlata plaža… Pa še grški Gold Wing klub bo imel tam srečanje. Vse pravi razlogi za obisk. Vremenska napoved je kazala na sonce. Odločitev je padla. Gremo v Grčijo. Pot tja se je vlekla celih tri dni, saj smo prevozili celo jadransko magistralo do Ulcinja, se usmerili preko Albanije v Makedonijo in nato…. je bilo konec lepega vremena. Od Ohrida naprej nas je pralo in pralo in polivalo vse do Thassosa. Še dobro, da smo imeli s seboj vso opremo za taborjenje. Po prihodu na Thassos je bilo ravno po nevihti. Vse mokro in spet je začel padati dež. Ne bomo taborili. Sob je bilo na voljo dovolj in vselili smo se blizu kampa, kjer je bilo GWEF srečanje. Kamp je bil lep, ob peščeni obali ob morju. Za 50€ kot NE-član GWEF, si dobil štiri dni kampiranja in majico. Štantov ni bilo.
Pivo si pil v lokalu v kampu. V klubski trgovini si lahko zapravil nekaj denarja, lahko pa si si kupil tudi zadnjo šipo, ki so jo prodajali Ukrajinci, ali pa trikolesno prikolico brez vzmetenja za 2000€. Predvideni sta bili dve panoramski vožnji okrog otoka, enkrat v levo in drugič v desno smer. Druga vožnja je zaradi slabega vremena odpadla. Neurja na otoku so naredila hudournike, ki so nasuli kupe peska na cesto, tako, da je bila vožnja nevarna.
Lahko bi rekel, da je cela “zlata obala” živela za GWEF srečanje. Na nekaterih bencinskih črpalkah in gostilnah je bila oznaka za popust Gold Wingerjem. Čudovite male gostilnice na obali so ponujale pravo grško kulinariko v kateri smo tudi mi uživali. Pa še potres nas je stresel med večerjo.
V petek zvečer je bila panoramska vožnja v bližnje mesto Thassos, kjer so predstavniki vsake države z Gold Wingom pospremili Olimpijski ogenj, ki so ga prinesli ravno takrat na otok.
Kaj naj rečem na koncu. Bomo šli še na Thassos? Verjeto ne, saj je marsikateri hrvaški otok lepši. Gostilne so pa zakon. Te so edino, kar mi bo res ostalo v spominu.
