Dobi Gorenjec Janez obiske in jih med klepetom vpraša: “A ste za kaj osvežilnega ?” Gostje pa navdušeno: “Ja seveda, prosim !” Janez pa: “Micka, daj no, malo okno odpri ! In še bi lahko pripovedovali vice o ohrnih Gorenjcih, če ne bi v soboto in nedeljo bili njihovi gosti na nepozabnem dvodnevnem druženju. To kar so nam pripravili naši prijatelji iz GW MK Gorenjska, je bilo nekaj kar si lahko samo želimo. Enkratni ambient jutranjega miru v protokolarnem objektu Brdo je bil samo uvod v prečudoviti sobotni dan, ki smo ga uživali v prekrasni vožnji do Jezerskega. Slikanje na jezeru in že smo hiteli preko prelaza Jezersko v Železno kapljo, na kavico in “apfelstrudel mit sahne”. Čez noč je prišlo poletje, zato smo dobili prav lepo barvo na poti po Avstriji, preko Lavaminta, pa preko Radeljskega sedla nazaj v Slovenijo. In nato ob Dravi do Maribora in v Ptujske Toplice. Sledila je pogostitev v kampu in žur, ki se je za nekatere končal pozno ponoči. Tisti, ki so po dolžnosti morali v posteljo zgodaj (Posavci na primer), so zamudili prijetno druženje prav vseh klubov Zveze. Jutranji zajtrk je trajal kar dve uri in nato odhod v Jeruzalem. Tam postanek in slikanje in nato ogled najstarejšega mlina na Muri, z ne preveč prijazno mlinarko. Kdor ni vedel kaj je tunka, mu je bilo pojasneno na bogato obloženih mizah v gostilni Tünka. In vsi smo bili mnenja, da so Gorenjci res ohrni. Tak enkraten izlet, bi moral biti trodnevni izlet, pa so ga skrčili na vsega dva dni. Res je bilo nepozabno in še enkrat hvala za vse. Upam, da boste kaj takega organizirali vsako leto, ostali pa se bomo poskusili “špeglati” po vas.
